Diktant sona -Arc R.I.P. (21.2.2014)

Včasih je katero življenje dolgo, predolgo. Včasih si želiš, da bi se končalo že zdavnaj, da bi trpljenje, ki ga doživljaš minilo.

Sam sem bil vzgojen za policijskega konja. Delal in služil sem državi in državljanom, zame je bilo dobro poskrbljeno. Potem pa je prišla upokojitev. Bil sem prodan in odšel sem v dom, kjer naj bi bil rekreativni konj in nato zasluženo počival. A življenje se ni izteklo tako. Prodajali in preprodajali so me, na koncu sem pristal pri Romih. Življenje, ki sem ga poznal, je že zdavnaj izginilo, novo pa je postalo živi obup. To ni bilo več življenje, bilo je eno samo večno trpljenje. Pretepanja so bila na dnevnem redu, do onemoglosti sem moral dirjati, prenašti pijane lastnike. Imel sem globoke rane, psihične in fizične, želel sem si, da bi umrl. Bil sem porezan po nogah in po vratu.

Takrat so me reševali. Odpeljali so me na kliniko v Ljubljani, kjer so me operirali, vstavili so mi cevko, da sploh lahko diham. Pozdravili so moje fizične rane, duša pa je ostala ranjena. Iz klinike sem bil odpeljan na KK Rakičan. Tu sem, ob dobri oskrbi in prijaznih ljudeh, začel počasi okrevati. Spoznal sem nove ljudi, otroke, zopet sem začel verjeti v ljudi in upati. Postal sem šolski konj, na mojem hrbtu so začetno znanje nabirali veliki in mali jahači. Lepo mi je bilo, imeli so me radi. Kar nekaj let sm preživel v lepem in mirnem okolju, obdan z ljubeznijo in skrbjo. Čeprav so se trudili, je bila na koncu moja oskrba predraga.

A niso obupali, ni jim bilo vseeno, kje bo moj novi dom. Potrudili so se in mi ga nšli v društvu. Tudi tu mi je lepo. Pravijo, da bom ostal kar pri njih in tukaj pomagal premagovati strah otrokom in starejšim, ki se prvič srečajo s konjem. A star sem. Tarejo me takšne in drugačne težave, nekatere posledice službe, druge posledice trpljenja, mučenja in zanemarjanja. Trudijo se, da bi mi vse skupaj olajšali in mi pomagali. Vem, da težko zmorejo, zato prosim tudi vas, da mi pomagate, kolikor pač lahko. Nisem zahteven in že vsak drobižek zame veliko pomeni.  S tem kar boste prispevali, mi bodo lažje pomagali, plačali veterinarske usluge in kupili boljšo hrano. S tem bo tudi moja starost bolj kvalitetna in lepša, moje bolečine manjše. Hvala vam, ker mi pomagate, čeprav bi marsikdo rekel, da je bolje, če bi me uspavali. Ampak tudi starost je lahko lepa, če imaš ob sebi ljudi, ki ti pomagajo in te imajo radi.

Arc je v življenju živel in preživel hude dneve, noči, tedne, mesece. Bil je borec do zadnjega. Žal, prišel je njegov čas, ko je odgalopiral na drugo stran mavrice.

1291471_10151897942399800_144520860_o

 

1274633_10151897943029800_934244827_o

 

tn63

 

 

19 komentarjev

  1. Arca poznam iz njegovih mlajših let. Čudovit konj, miren in brez slabih navad.

    Velikokrat sem ga pocrkljala in zmeraj je rad pomolil glavo iz boksa in preveril, če imam še kakšen dodatek za njega. V tistem času je spadal še med policijske konje in so zanj lepo skrbeli. Nikoli niso imeli z njim težave in tudi z ostalimi konji se je zelo dobro razumel.
    Žalostno je izvedeti kaj se vse zgodi z konji, ko zapustijo urejene hleve. Je pa dobro vedeti, da je sedaj v dobrih rokah. :)
    Si zasluži.

    Včasih malo pogledam vašo spletno stran iz radovednosti in nikoli si nebi mislila, da bom videla kakšnega konja, ki ga poznam iz mladosti.

  2. Sama sem dolgo skrbela za arčija, vem kako dober konj je! boljšega si enostavno nebi mogla želeti!! želim da svoja nadaljna leta preživi v najboljših rokah, da bo tako zadovoljen kot takrat ko sva bila midva skupaj! :( moram povedati da ga zelo zelo pogrešam, saj je biu on moj dobrovolček, najboljši prijatelj, h kateremu sem se lahko zatekla kadar koli!! vedno bo ostal v mojem spominu! <3 <3

  3. Tudi pri nas je takšen. Želeli bi mu najti res odličen dom, če pa ne bo šlo, bo pač ostal pri nas. Res si po vsem, kar je preživel, zasluži najboljše.

  4. Brez skrbi, da je ujahan in to dobro. Vendar pa ni več primeren za kakšno naporno delo. če bi ga dali v posvojitev, bi ga dali pod posebnimi pogoji; je že preveč preživel v življenju in si zasluži prijazen in ljubeč dom. Pač takšen, kot je tudi on sam.

  5. Jaz sem bila prva, ki sem ga zajahala, ko so ga pripeljali v KK Rakičan. Takrat se je še tu pa tam kaj jahal. In morem reči, da je res popoln konj. Nič se ne prestraši, niti malo ni muhast, ujahan je res profesionalno.

  6. Razjokala sem se, ko sem ugotovila, da je to Arc, ki sem ga spoznala in jahala na Pesnici pri MB. Čudovit konj je, začudeno nas je gledal. punce, ki smo ga krtačile in pripravljale za ježo, ker je bil vajen samo moških (policajev).
    Zelo samozavesten konj je bil, ki je že takrat, ko se je upokojil, težko dihal. A za jahanje je bil “bomba”. Žalostno, da je bil potem preprodajan in trpinčen, zat sem tudi jokala.
    Želim mu pomagati, a kot društvo se niste prijavili, da bi vam lahko namenila 0,5% od dohodnine. Tako bi lahko dobili več, kot samo prostovoljni prispevek. V dobro vseh vaših konj in vašega društva vas prosim, da to storite. Pomagali vam bomo. Vsa čast vaši srčnosti!

  7. Tja, tudi jaz nisem takoj ugotovila, da so ti konji pod: V spomin mrtvi, tako da…
    Sicer pa škoda. Tale se sliši, kot da je bil super konj! Škoda, da ga nisem videla… Katere pasme pa je bil? Kako lahko imajo nekateri konje tako grdo?! Mimo grede, kaj je ta R.I.P.?

Napišite komentar

Vaša elektronska pošta ne bo objavljena. Obvezna polja so označena z zvezdico *.