Dora – kobilica tedna 18.4.-25.4.2016

19.4.2016

Kobilica tega tedna je Dora. Ta teden vas bomo večkrat opozorili nanjo. Vsake toliko bomo napisali kakšno razmišljanje o njej in naših življenjih. Mogoče potem ne bo več tako pozabljena in mogoče bo končno dobila celo kakšnega botra ali botrico.
Ni več mlada in ne poskočna, ima zoprno srbečo poletno alergijo, zaradi katere, če ne pazimo, s čohanjem izgubi grivo na vratu in repu. Šepa na prednjo nogo in na svojem križu ima že veliko čez dvajset let. Ljudje, obiskovalci, ki prihajajo, jo ponavadi spregledajo, saj je samo tista majhna ostarela, krumpasta haflingerka. Tudi otrokom ni zanimiva, ker ni nekaj posebnega. Nima kakšne dodatne pike ali črte, nima nobene pretresljive posebnosti. Ampak to je samo zunanjost.
Njena duša in njeno srce sta nekaj posebnega. Hlepi in hrepeni po ljubezni, po človeškem dotiku, po človeku, ki bi si vzel trenutek, čas samo zanjo, ji šepetal in jo božal. Po človeku, ki bi z njo šel na sprehod in se posvetil samo njej.
Tri leta je že pri nas, pa kljub temu doslej ni našla še nobenega botra, nobene duše, ki bi jo pogledal,se zazrl v njene oči in se potopil v njihovo milino. Še vedno išče nekoga, ki bi jo vsaj nekajkrat tedensko prišel pocrkljat in ji povedat, da jo ima rad. S svojim glasnim hrzanjem nam govori, da je tu, da potrebuje ljubezen in toplino, mehko in nežno dlan, pa je vedno prezrta.
Ko tako gledam ljudi, ki prihajajo in si ogledujejo konje, nehote pomislim, kakšna bo njihova, kakšna bo moja starost? Bomo tudi mi hrepeneli po dotiku, po ljubezni, po topli besedi, pa bomo tudi mi prezrti? Je starost nekakšen tabu, ki se ga bojimo ali se samo bojimo, da bomo tudi mi nekoč stari in osamljeni?

tn4  poogodba o posvojitvi na daljavo DZK

 

20.4.2016

Posvojiti nekoga na daljavo, mu postati boter, podpornik, mecen, je dejanje ljubezni do nekoga, ki ga dejansko niti ne poznaš osebno, pa se vendar odločiš, da mu boš pomagal, da bo njegovo življenje bolj prijetno, bolj znosno, da bo njegova starost bolj svetla in prijazna. Biti boter nekomu je bila nekoč velika čast. Danes se temu ponavadi izogibamo, saj so pričakovanja ljudi,dandanes že otrok, velika in ponavadi, preden se odločimo za botrstvo, dobro premislimo, kaj bo to potegnilo za sabo in koliko je potrebno imeti pod palcem, da bo volk sit in koza cela.
Postati boter mučenemu, zlorabljenemu in trpinčenemu konju je nekaj posebnega. Žival, sama kot taka, nima posebnih pričakovanj, pravzaprav se tega niti ne zaveda. Vendar pa, ravno zaradi ljudi, ki so se odločili postati botri, imajo te živali možnost boljšega življenje v društvu.
Postati boter ni težko. Izbereš si žival po svoji izbiri, sam določiš višino mesečnega botrstva in izpolniš pogodbo o posvojitvi na daljavo, ki jo pošlješ preko maila info@dzk.si. Najnižji znesek botrstva je 10 evrov, vsaka žival pa lahko ima več botrov. Več o tem na http://dzk.si/pomoc/posvojitev-konja-na-daljavo/ .
Dora nima še nobenega botra, čeprav je pri nas že tri leta. Ji bo v tem tednu, ko je kobilica tedna, uspelo najti kakšnega, ki bo s svojim mesečnim prispevkom pomagal, da ji bomo lahko kupili zdravila za njeno poletno alergijo in ji olajšali starostne težave?

Foto: Nastja Pungracic

971050_542429292480591_1802619124_n

21. 4. 2016

Ko žival preživi svojega lastnika, gospodarja, ki ga je bila navajena in s katerim je preživela vrsto let, s katerim sta skupaj preživela ogromno trenutkov, ur, je zanjo to velik stres. Če ostala družina skrbi in poskrbi zanjo, se ta stres nekoliko omili, saj še vedno živi v istem okolju. Vendar pa temu ni vedno tako. In starejša kot je žival, težja je selitev v novo okolje, med nove ljudi, med nove konjske prijatelje. Prav tako kot človek, ki potrebuje čas, da se privadi na novo okolje, je zelo pomemben tudi čas prilagodtitve pri konju. Nekateri, predvsem mladi konji, se hitro navadijo, medtem, ko starejši kot je konj, težja je prilagoditev in včasih traja tudi več mesecev, da vzpostavi pristni stik z novo družino in si med njimi izbere svojo sorodno dušo.
Tudi Dora je preživela svojega lastnika, po njegovi smrti tudi odhod nove lastnice na delo v tujino. Imela je srečo, da zadnji lastnici ni bilo vseeno, kje in kako bo pristala, želela je, da je zanjo poskrbljeno in da bo lahko v miru uživala svojo starost. Dora je ena tistih kobilic, ki potrebuje veliko časa in pozornosti, da se prilagodi novemu okolju, družini. Ni nezaupljiva, vendar pa postane otožna in žalostna, še sploh, če se ji ne posvetimo dovolj. Ja, tudi starostne težave jo tarejo, zato je ne želimo več prestavljati. Zato ji tudi ne iščemo novega doma. Tu, kjer je, je srečna. Ima svoj krog konjskih prijateljev, ima nas, ki nas pozna in mi njo. Z veseljem pa spoznava nove ljudi, uživa, ko jo negujejo in gredo z njo na sprehod. Vseeno pa je zvečer najbolj srečna, ko, kljub šepanju, sama odgalopira v svoj boks, v svoj dom.
Ja, to je Dora, kobilica tega tedna, za katero še vedno iščemo botre, da bomo zanjo lahko nabavljali potrebna zdravila in kreme ter ji tako z vašo pomočjo lajšali starostne tegobe.
Poglejte jo v njene nežne oči, morebiti pa je le ona tista, ki bi ji želeli postati boter.
11071609_751272704970254_1546296878884198723_n

22.4.2016

Prijateljstvo živali je tako iskreno, čisto in neizmerno vdano. Ne delajo razlik med vrstami, barvami, temperamentom. Čisto vseeno jim je, kdo je njihov prijatelj, zaupnik ali zaščitnik. Več časa, kot jim podarimo, bolj nam znajo vračati podeseterjeno. So tihi terapevti, ki nam brez besed znajo pomagati v najtežjih trenutkih bolečine in trpljenja. So zaupniki, ki ne bodo nikoli nikomur izdali naših skrivnosti, občutij in tistih najbolj skritih, globokih misli. Pripravljeni so nas ure in ure poslušati, prenašati naš jok, smeh, žalost, kletvice in jezo.
Starejši konji, kot je Dora, konji, ki niso več primerni za jahanje, imajo neverjetne terapevtske sposobnosti. Ko enkrat spoznaš užitke sprehajanja s konjem, igro in delo na tleh, potem veš, da za popoln užitek ni potrebno le sedeti na konjevem hrbtu.
Takšna je tudi Dora. Vsako toplo besedo, vsako nežno dlan, vsak dotik bo znala vrniti obilno. Prav zato si želimo, da jo obiščete in spoznate, da sami občutite njeno toplino, pa kljub starosti tudi tisto čudovito energijo, ki jo zna tako radodarno podeliti med ljudi.

Foto: Maja Lesar

1656264_539414066156120_1163691482_n

23.4.2016

Prijateljstvo je ena taka topla beseda. S sabo prinaša toplino, ljubezen, odpuščanje, potrpljenje, toleranco in še marsikaj. Ne pozna prepirov, zahrbtnosti, ogovarjanj. Le malo ljudi še danes pozna besedo prijatelj v pravem pomenu. V vsej brzini življenja si mislimo, da nam je prijatelj vsak, ki prikoraka mimo, se ustavi za trenutek in izreče kakšno lepo besedo, podari kisel nasmešek ali nas povabi na kavico..
Ko opazujem živali vidim, kako one med sabo spletajo prijateljstva. S čisto dušo in čistimi mislimi, brez pogojev in zahtev, tako čisto preprosto, ker so si pač všeč, ker se imajo rade, ker jim je dan zaradi tega lepši, bolj zanimiv, prisrčen in ljubeč. Gledam, kako komunicirajo med sabo brez besed, samo preprosto odkorakajo do prijatelja, se stisnejo k njemu ali nanj naslonijo svojo glavo. Kar tako, brez besed si povedo, da se imajo radi in da je zato življenje lepše. Koliko lepše bi lahko bilo življenje vseh nas, če bi tudi mi znali podariti del sebe brez zadržkov in brez pričakovanja, da bomo za prijateljstvo dobili nekaj v zameno.
Tudi Dora ima svoje prijatelje. Tu je Valdek, je Ludvig, pa Samo in še kdo. Včasih ji zavidam, ko jo gledam, kako se sprehodi med njimi, enemu ukrade travno bilko, drugega povoha ali pa jim samo ponudi svoje srce, da kdo od njih začuti njeno pristno ljubezen in prijateljstvo.
Imejte se radi in najdite pravega prijatelja. Naj vam bo Dora, kobilica tega tedna, za vzor.

13015540_924071507690372_429662047833880440_n 13015606_924071501023706_3232671886947503719_n

24.4.2016

V času, ki ga živimo, veliko prehitro in nekako brezdušno, napeto in depresivno, topogledno, agresivno, izkoriščano, obupano in še bi lahko naštevali, se ljudje vse premalo zavedajo, kako pomembne so za naše počutje živali in rastline. Oboje imajo moč pomirjanja, prinašanja veselja v nas in s tem posredno tudi v družino, v kateri živimo. Veliko prevečkrat pa se zgodi, da živali postanejo objekt našega razpoloženja, jeze, besa, srda, izživljanja. Takrat ta nedolžna bitja občutijo neizmerno bolečino, ne samo fizično, ampak tudi duševno, psihično. Stresti jezo nad nekom nedolžnim, ki niti ne ve, kaj je storil narobe, da je bil kruto kaznovan, je najnižja stopnja človeka. Ta se čedalje večkrat začne z mučenjem, trpinčenjem in izživljanjem nad živaljo in kmalu preraste v nasilje nad človekom, partnerjem, družino, celo nad nepoznanimi ljudmi.
Naše usode so takšne ali drugačne. Nikoli se ne bi smelo zgoditi, da so za našo slabo voljo in razpoloženje, za našo slabo plačo, revščino, obup kriva nedolžna bitja, ki so nam bila dana zato, da nam življenje polepšajo, ga naredijo znosnejšega in bolj prijaznega. Ta bitja so tu zato, da jih imamo radi, da nam dajejo moč in energijo, da so naši dnevi lepši in prijaznejši.
Kobilica tega tedna, Dora, se poslavlja. V preteklem tednu vam je vsak dan natrosila kakšno razmišljanje. Jutri jo bo zamenjal drug konjiček tedna, ki vam bo prav tako kot ona, vsak dan povedal kakšno svoje razmišljanje. Če je res, potem si je Dora ta teden “prislužila” nekaj posvojitev na daljavo. Ni veliko, ampak za začetek je. Naj vam njena razmišljanja preteklega tedna ostanejo v lepem spominu, mi pa bomo zelo veseli, če jo boste kdaj obiskali in ji ponudili objem, krtačenje, sprehod.
Hvala vam, ker ste spremljali njen teden in vabimo vas, da tudi naslednji teden spremljate novega konjička tedna.
Lep delovni teden vam želimo in naj vas njena pozitivna energija spremlja na vaši poti.

13094228_924608360970020_7828227787009429761_n 13076640_924608347636688_9056834726504456369_n 13012643_924608290970027_2697018446425011450_n

 

 

Napišite komentar

Vaša elektronska pošta ne bo objavljena. Obvezna polja so označena z zvezdico *.