Dora

Čeprav si včasih mislimo, da smo o neki rešeni živali povedali vse in da o njej ni več kaj povedati, ugotovimo, da nas ta žival vsak dan preseneti s čim novim, nas nauči nekaj čisto posebnega, drugačnega. Tako sem mislila tudi o naši haflingerki Dori. Njeno življensko zgodbo smo poznali, prepričani smo bili, da o njej ni več kaj povedati. Pa vendar ….2013-03-03 16.41.21

 

Malo prej sem gledala njeno kronologijo pri nas. Poznamo letnico njenega rojstva ne poznamo pa datuma, zato smo ji za rojstni dan določili tretji marec, ker se je takrat, davnega leta 2013, pripeljala k nam. Spomnim se, da je tako veselo odkorakala v prikolico, kot da bi vedela, da odhaja nekam, kjer bo zanjo dobro poskrbljeno in kjer bo lahko v miru uživala svojo starost.

1656264_539414066156120_1163691482_n

V vseh letih, odkar je pri nas, smo se od nje naučili ogromno. Njena vrlina in posebnost je potrpežljivost. Še sploh z otroci, posebej tistimi, ki se s konji srečajo prvikrat. Tako neumorno zna stati in potrpeti, ko se na njej učijo prve nege, krtačenja, česanja, čiščenja kopit. Potrpežljivo čaka, ko se k njej nemo stiskajo  s svojimi ranjenimi pubertetniškimi dušami, svojimi bolečinami v srcih in jim daje svojo moč, svojo energijo. Vdano čaka, da ji izlijejo svoje težave in le v njenih očeh se vidi, da jim želi dati tolažbo in svojo toplino.

11071609_751272704970254_1546296878884198723_n

Dora je res nekaj čisto posebnega. Stara in šepajoča, vendar še vedno poskočna in neukrotljiva, kadar se ji to zahoče. Dolgo je bil njen prijatelj in njena ljubezen lipicanec Valdek. Potem pa se je nenadoma odločila, da je dovolj tega partnerstva in se začela družiti tudi z ostalimi. Konji jo sprejemajo kot nekaj samoumevnega, kar mora biti med njimi, saj jim daje umirjenost, pa vseeno veselo poskočnost. Pravimo ji “naša babica”. Prva je, ki pozdravi, ki vedno rezgeta, ko kdo od konjskih prijateljev odkoraka na privez, na pašnik, v manežo.

11160593_759595387471319_8974822242359146243_n

Dnevi z njo so nekaj posebnega. Za nas, ki smo z njo že tri leta, za obiskovalce, ki se odločijo, da se bodo družili z njo, jo peljali na sprehod, se igrali z njo  ali se samo stiskali k njej. Njena duša je tako čista kot biser in vdana ljudem do brezmejnosti.

V teh treh letih pri nas je slišala mnogo človeških zgodb o ljubeznih, o težavah, tragedijah. Gledala je veliko solz, ki so polzele po licih. Dala je tolažbo in uteho, upanje in zaupanje. Pa vendar…

971050_542429292480591_1802619124_n

Ljudje so jo kljub vsemu ožigosali kot staro, šepavo kljuse. Nikoli je nihče ni posvojil na daljavo, nima niti niti enega botra, ki bi zanjo pokrival vsaj del stroškov oskrbe. O kakšni pravi posvojitvi zanjo, niti ne sanjamo več. Čeprav daje ogromno, je za ljudi samo žival, ki ni več uporabna za jahanje ali vprego. Da je lahko  sprehod ali igranje z njo, nekaj izredno lepega, nihče niti ne pomisli.

Dora ne odhaja nikamor več. Ostaja pri nas, z botrom ali brez njega. Zaslužila si je, da je tudi ona  spoštovana, da tudi ona lahko kdaj nasloni svojo utrujeno glavo na naše rame in tiho izjoče svojo bolečino.

Dora ne boj se. Naša babica si in tu boš v miru uživala svojo leta pokoja.

Na fotografijah skupaj s pevko Alyo

tn4 tn5

 

 

 

 

Napišite komentar

Vaša elektronska pošta ne bo objavljena. Obvezna polja so označena z zvezdico *.