Naš prvi rojstni dan

Natalija Nedeljko, predsednica društva:

Danes smo upihnili prvo svečko za prvo leto našega delovanja. Veliko smo naredili v tem času, veliko vas se nam je pridružilo. Imamo podpornike in tudi tiste, ki se z nami in našim delom ne strinjajo. Imamo vzpone in padce, vedno se poberemo in delamo dalje. Naše delo ni lahko, velikokrat vidimo živali v stanju kakršnega si ne zaslužijo. Skušamo pomagati lastnikom, a če ne gre, potem moramo pomagati živalim. Vesela sem, da se nam je v tem letu pridružilo veliko mladih, zame je to moč, ki bo nekoč nadaljevala naše začeto delo. Vesela sem, ker se nam je pridružilo tudi veliko strokovnjakov s področja konjeništva in konjereje. Njihovo znanje in pomoč je neprecenljiva! Vesela sem, da ostajajo stari in že dobro utečeni prostovoljci od katerih se lahko mladi še veliko naučijo. Vesela sem, da ste z nami in ob nas, da nas tako ali drugače podpirate, da podpirate delo in ideje, da predlagate in pomagate. Hvala vam, ker ste tu, zdaj in v tem trenutku in ker, kot vsi mi, mislite in pomagate tem prečudovitim bitjem, ki orjejo ledino za boljše življenje vseh tistih, ki jih še nismo uspeli rešiti, ki se morda niso še niti rodili, da bo tudi za vse njih življenje lažje, boljše in vredno besede konj. Hvala vam, brez vas in vaše podpore društvo ne bi moglo obstajati in glas tistih, ki so tlačeni, mučeni, pretepeni, izkoriščani, zanemarjeni, prestradani in žejni ne bi nikoli prišel v svet! Bodite z nami še naprej. Bodite opora nam in njim za katere se trudimo s skupnimi močmi! Hvala vam v imenu njih, ki ste jim pomagali!

Maja Ružič, članica društva:

Konj je velika odgovornost, ki se je mnogi lastniki ne zavedajo. Pozabljajo, da so dolžni zanj poskrbeti na njemu primeren način, za katerega mnogi sploh ne vedo kakšen je. In tako vse preveč vidimo konje v premajhnih ogradah, privezane, neprimerno hranjene, zanemarjene in poškodovane. Za veterinarsko oskrbo takšni lastniki večinoma ne poskrbijo kot tudi za pravilen trening konj ne. Ljudem je težko dopovedati, da se na svoje izkušnje in medgeneracijska znanja ne morejo zanašati, če ta niso pravilna.

Zaradi ozaveščanja in preprečevanja takšnih primerov sem se lani tudi jaz odločila pridružiti Društvu za zaščito konj, ki prejme veliko takšnih prijav. Prostovoljci pomagamo pri preverjanju teh prijav, društvo pa sodeluje tudi z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Veseli me, da veliko konj uspemo rešiti in jim dati novo priložnost. Ne manjka nam vztrajnosti, energije in požrtvovalnosti kljub ne vedno rožnati finančni situaciji. Prepričana sem, da se bo Društvo razvijalo še naprej in v pravo smer.

Tako da vsi pomoči potrebni štirinožniki, nič ne skrbite – našli vas bomo! Tu smo za vas…

Vanja Rotar, članica društva:

Boli me ko gledam ljudi, ki si omislijo te lepe živali, da jim krasijo dvorišča, sprva vse lepo in prav, a kaj ko kasneje iz prekrasnega konjiča, postane prestradana zanemarjena uboga žival, ki životari….res so čudoviti po duši in si ne zaslužijo lastnikov, ki imajo konje samo da ga imajo, vanj pa ne vložijo nič časa in ljubezni, saj so čutni sploh pa občutljivi na vso grobost, toda če jim daješ ljubezen in toplino, ti jo vračajo v toliki miri, da se sam ne moreš načuditi…ne pravijo zastonj, da ti konj lahko pozdravi dušo, že s svojimi očmi delujejo nate kot da ti pogledajo v dno duše, skoraj mistično…mene osebno takoj preplavi nek občutek miru in topline…sama nisem zelo aktivna članica, a če lahko pomagam z manjšimi donacijam in sem ena od snežink, ki pripomore sem to zelo rada, kajti, ko je malih veliko postane snežna odeja precej debela in tako je naša pomoč lahko znatna…. vse najboljše društvu in veliko uspeha polne pomoči še v naprej :)

Sandi Adler, član in nadzornik društva:

Zakaj? Odgovor je popolnoma enostaven, za ljudi, ki razumejo, iz ljubezni in predanosti prekrasnim bitjem, ki so s strani človeka prevečkrat trpinčene in izkoriščane. Z društvom naju je povezal nič hudega sluteč primer zanemarjenih konj, ki pa je s časom postal prava kriminalka. Ko doživiš vso to človeško aroganco in brezmejno krutost, te žene dalje še večja želja, da narediš kar je v tvoji moči za dobrobit živali. Če že država nima interesa, da bi zakonodaja bila bolj prizanesljiva do živali in manj do tistih, ki povzročajo njihovo trpljenje, se bomo pa mi borili in jim skušali pomagati po vseh svojih močeh še naprej!

Vesna Rizman, vodja nadzornikov živali DZK Slovenija:

Društvu za zaščito konj sem se pridružila zaradi svoje ljubezni in spoštovanja do teh čudovitih, inteligentnih živali. Ker sem dobro seznanjena z dosedanjo zakonodajo- Zakon o zaščiti živali se zavedam, da ta zakon ponuja marsikaj drugo kot zaščito nedolžnih živim bitjem, predvsem konjem. Tematika “mučenje konja” še vedno v Sloveniji predstavlja nekakšno tabu temo, kot da je to nekakšna znanstvena fantastika, ki pa se pri nas res ne dogaja. Zaradi svoje aktivnosti na področju konjeništva sem se s svojim znanjem in poznanstvi odločila pomagati Društvu, ki se neutrudno, vsak dan znova bori proti tovrstni tematiki. Kot vodja društvenih nadzornikov se lahko pohvalim, da imamo prvič v Sloveniji izvrstno ekipo, ki bo zagotovo prebijala ledene gore in prestopila marsikatero ograjo. Dosegli smo že kar nekaj zgodovinskih uspehov, prav tako so se nas tudi dotaknili že neuspehi. Zavedamo pa se, da kar nas ne bo ubilo, nas bo naredilo ŠE MOČNEJŠE!!!!

Dani Koležnik, oskrbnik konj v RC Petra:

Kako sem našel društvo? Najprej sem društvo zasledil na facebooku in le tiho sledil objavam. Do objave za prvo akcijo, ki je bila prvega maja 2012. Takrat sem se odločil, da bom šel pomagat. Bil je prekrasen dan. Čeprav nisem nikogar poznal, je bil ta dan v pozitivni energiji. Tako se je začela moja pot v društvu. In potem še vse nadaljne akcije.Ni bilo ovire, ki bi mogla društstvo ustaviti in preprečiti razvoj RC Petra. Vsi, ki ste bili na drugi akciji, se spomnite kako nam je dež nagajal. In tako je raslo in nastajalo vse v RC Petra po načrtu akcij. Vsako dejanje društva je pozitivno in v dobro konj. Za vse, ki si želijo, da bi se naučili dela s konji in drugih stvari o konjih, mislim, da je to pravi kraj. Mislim, da je to pravi mali raj za rešene konje, ki imajo svoje žalostne zgodbe.
Sam sem pridobil že veliko znanja o konjih in tudi o Zakonu o zaščiti živali. Vidim tudi trud, ki ga prostovoljci in člani vlagajo v delo in pomoč konjem. Zato bi se vsem prostovoljcem zahvalil za vsakokratno pomoč. Društvu pa ob 1. rojstnem dnevu želim vse najboljše in veliko nadaljnih uspehov.

Milan Krizmanić, član in nadzornik:

Zakaj sem se pridružil društvu?

Ubistvu sem se pridružil društvu še predno je društvo obstajalo . Z Natalijo sva se spoznala po spletu naključij,ko sem slišal da so v Šembricu poniji, in sem si rekel : “Ja super, gremo pogledat kaj dogaja ” spokal ženo in otroka in šel v Šembric pri Velenju. Ko sem prišel k Nataliji domov in videl konje v izpustih, se je v meni zbudila ljubezen iz otroških dni do teh živali, in spomini ko smo jim plezali po hrbtih in jih po “indijansko jahali” . Spoznal sem da imam možnost biti v stiku z konji, kadarkoli imam čas, kadarkoli sem slabe volje, kadarkoli sem dobre volje, neglede kake volje sem me bo pa konj vedno dojemal takšnega kot sem. Kmalu zatem pa je Natalija ustanovila Društvo za zaščito konj, in seveda sem se moral pridružiti , kajti to veselje ki smo ga delili ob naših srečanjih in delovnih akcijah, to radost ki jo vidiš v konjskih očeh rešenega konja, to vsekakor ni vredno zamuditi . In prišla je Orova vas na vrsto , kmetija ki jo je društvo dobilo v oskrbo je bila prepotrebna obnove. Tako so se začele delovne akcije in obnavljali smo košček po košček ter kmetijo obnovili do te meje kakršna je danes. Dobili smo RC Petra! PRVI tovrstni rehabilitacijski center za konje v sloveniji! In kaj sedaj? NOVIM ZMAGAM NASPROTI!!!

Tina Marđetko, trenerka konj:

Jaz osebno sem se društvu pridružila zaradi konj, zato ker sm oseba ki rada pomaga in me je to prevzelo. Najbolj sem pa hvaležna Nataliji, da mi je pokazala, da le imam jajca za konje in da mi to leži na rokah ter mi postopoma odpirala vrata, ki jih ne želim nikoli zapreti, ker to je to kar želim početi v življenju in do konca. To me dela pozitivno, nasmejano kljub težavam,popolnoma osrečeno 😉 Hvala društvu, predsem pa Nataliji

Drago Potisek, član društva:

V drušvo sem se včlanil čisto iz preprostega razloga. Konje imam rad, že od otroštva in resnično mi nobena žival ni prirastla tako k srcu kakor konj. Ker sem pa že po naravi takšen, da rad pomagam, sem pa še toliko bolj vesel, da sem našel tole drušvo, kjer lahko pomagam tako konjem kot ljudem :)

Nedeljko Novakovič – Neđo, član društva in nadzornik:

Mislim, da tebi Natalija ne rabim veliko razlagati, zakaj sem v društvu. Tu sva skupaj začela in od prvega dneva sodelujeva ter rešujeva in pomagava predvsem konjem potem pa ljudjem. Enostavno povedano rad imam konje, odrastel sem s konji, uživam ob konjih ter na njihovem hrbtu.

Nina Delopst, članica društva in posvojiteljica konja Nela:

Hm….. nekaj kar bom povedala o tem zakaj sem se včlanila v društvo ZAKAJ?
Konje imam rada že od otroštva , tako kot druge živali , ki so mi pri srcu in nimam rada gledati žival kako trpi. Zato, da bi pomagali tem prelepim in plemenitim živali sem srečna, da obstaja Društvo za zaščito konj . V društvo sem se včlanila le zaradi tega razloga; pomagati konjem in drugim živali » Njihovo življenje naj ne bo trpljenje«. Tudi zaradi lokacije, ki se je spremenila se to nič ne spremeni, ker še vedno isti ljudje delamo pod isto streho . Zelo rada se udeležujem vseh akcij društva in zelo rada pomagam pri takšnem delu . Dela pa nikoli ne zmanjka. Društvo za zaščito konj, gremo z glavo pokonci in naj bo čim več živalskih duš rešenih. Iz dneva v dan smo vsak dan MOČNEJŠI !!! Skoraj vsak me vpraša ZAKAJ SEM KONJA POSVOJILA IZ DRUŠTVA, ČE GA NE MOREŠ DATI MESARJU? Jaz se pa sprašujem, zakaj me to oni sprašujejo! Naj pogledajo v oči živali in bodo vedeli, zakaj sem konja posvojila iz Društva. Samo iz enega razloga, ker mu nudim ljubezen in dom in ne gledam konja kakšen je po zunanjosti ampak kakšen je v notranjosti! ZELO SEM VESELA DA SEM SE VČLANILA V DRUŠTVO , SPOZNALA SEM NOVE LJUDI , RADA POMAGAM PRI OPRAVILIH IN PRI KRTAČENJU TER VODENJU KONJ MED IN PO REHABILITACIJI IN SEM VESELA DA TO DRUŠTVO DELUJE! NE OBUPAJMO IN GREMO NAPREJ Z VSO MOČJO!!!

Monika Cestnik, članica društva:

Konje obožujem že od malih nog. Ta njihova lepota in sočutnost sta me prepričala že ob prvih stikih z njimi. Vedno več in več sem se želela naučiti o njih. Zato sem tudi vedno iskala in iščem kaj novega in zanimivega. Vedela sem, da so nekje v Šembricu nastanjeni konji in nekega dne sem se odločila, da jih poiščem. Ko sem spoznala ljudi, katerim nam je vsem skupno pomagati konjem ter jim nuditi ljubezen sem se odločila, da se pridružim društvu. Zelo cenim to delo in ga spoštujem in želim še več časa posvetiti konjem, vendar mi časovno ne znese. Vsak konj si zasluži novo priložnost in hvala Nataliji za ves trud in voljo. Društvu za zaščito konj bi se rada zahvalila za vse čudovite dneve, ki smo jih skupaj preživeli in se že veselim nadaljnega druženja. Čestitke ob rojstnem dnevu in le pogumno naprej novim zmagam naproti!

Napišite komentar

Vaša elektronska pošta ne bo objavljena. Obvezna polja so označena z zvezdico *.