Jok otrok

Življenja nas vseh niso vedno lepa in prepletena s samimi prekrasnimi nitmi. Lahko imajo vzpone in padce in padci so lahko hudi, trdi, boleči. A nekako se pobiramo, se poberemo in nadaljujemo svojo pot. V svojih odločitvah smo svobodni, sami lahko izbiramo cesto življenja, po kateri bomo hodili.

Tudi življenja živali so podobna, le da smo za njihove padce in bolečine krivi ljudje, včasih naše neznanje, včasih preprosto lenoba, naša nadutost, napuh , naša večvrednost. Živali, ki smo jih zaprli ali privezali, si ne morejo pomagati same, zanje smo odgovorni mi, ki smo jim onemogočili, da bi se svobodno gibale in se preživljale same. Morebiti bi bila katera obsojena na smrt, takšno pač je življenje v naravi in divjini, a toliko trpljenja, velikokrat mučenja, jim ne bi bilo potrebno prenašati. Še posebej boli, ko vidiš trpeti “živalske otroke”. Komaj so prikukali na svet, pa jih kruta resničnost pahne v najslabši možni položaj. Že ob rojstvu so odvzeti materam in prepuščeni dobri ali slabi volji ljudi, izpostavljeni vsem možnim krivicam, trpinčenju, mučenju in bolečemu umiranju. Njihovo trpljenje je lahko neznosno in v tistih malih otroških očeh se zrcali strah in ves obup sveta, ki ga niso pričakovali in si ga niso zaslužili. Njihov jok para srce, njihovi klici na pomoč, so klici obupa in groze. Nekateri se z vsemi silami borijo preživeti, drugi se vdajo v usodo. Na koncu vsi omagajo. Umirajo tiho in nedolžno, iz njihovih grl se sliši samo še slabotno stokanje.

Nekateri se še niti ne rodijo, ko morajo že umreti, ker je njihova breja mati poslana v klavnico. Ti končajo na živalskem odpadu ali pa so predelani v bog ve kakšno hrano. Nekateri se rodijo po poti, med prevozom. Lahko umrejo pod nogami ostalih prestrašenih živali ali pa so odvrženi ob cesti kot kup smeti. Njihova življenja so ničvredna!

V vsaki državi se ljudje tolažijo z izgovorom, da se to pri njih pa že ne dogaja. Zatiskajo si oči pred kruto realnostjo, ki je nočejo videti, spoznati in poznati. Živali pa živijo in umirajo, ne po svoji volji, ampak po volji človeka.

Je to res potrebno?

Tokrat za vas, v razmislek, video z naslovom From Farm To Fridge (Od farme do hladilnika).

http://www.youtube.com/watch?v=tzrRmB40l00&feature=related

 

Napišite komentar

Vaša elektronska pošta ne bo objavljena. Obvezna polja so označena z zvezdico *.