Garfiju v spomin

Že mogoče res, da tale blog ne paše ravno na to stran, ampak vseeno mu moram nekaj napisati v spomin. Pri hiši je bil dolgih 15 let in zaslužil si je, da mu vsaj nekaj malega napišem v slovo.

Še vedno se v živo spominjam, ko sem ga dobila. Bil je mali mačkon, ki je bil zavržen, ker ni dobil rodovnika. Pa kaj, če ga ni imel! Meni je bil všeč in vzela sem ga ter pripeljala domov. Oče je ravno takrat žaloval za svojim mačkom, ki mu ga je neka črna duša tako pretepla, da se je komaj privlekel domov, kjer je na pragu hiše poginil. Prepričan je bil da takšnega plavookega lepotca pri nas ne bo nikoli več, saj so bili v tistih časih resnično redki.

spoprijateljil se je lahko z vsako živaljo

A namenjeno je bilo, da sem takšnega našla in očetu v tolažbo prinesla k hiši. S tistimi svojimi modrimi očkami in prečudovitim karakterjem, je potem razveseljeval našo družino dolga leta. Bil je naš ponos, pravi dedec v mačkonu, glavni v ulici in celem naselju. Pa to ni tako majhno. Njegov “rajon” je bil ogromen. In mačke so ga imele rade. Večkarat je bil posojen tudi kot plemenjak in kakorkoli že, otrok ima verjetno ogromno.

Pred štirimi leti se je nekako primerilo, da sem dobila tudi muco, ki je bila ravno pravšnja za našega Garfija. Seveda je moral počakati, da je toliko odrasla, da je lahko postala njegova nevesta. Skupaj sta naredila prekrasne mucke, za katere vem in sem prepričana, da so razveselilitako mene in našo družino, kot tudi ljudi, ki so jih vzeli. Vsi, brez izjeme, so podedovali njegove prelepe modre oči in čudovit karakter. Še lansko leto se je z veseljem potrudil in si še zadnjič doma ustvaril potomstvo.

eden njegovih naraščajev

Ker pa je njegova izbranka, ki jo je tako skrbno čuval zadnja leta in se ni premaknil stran od nje, imela prevelike želje, sem se odločila in jo sterilizirala.  Vsekakor sem mu s tem podrla vse plane, kakšnega pol leta se je še trudil in jo osvajal, ko pa je videl, da mu ne vrača več ljubezni, se je odločil in si neveste spet iskal drugje.

Njegov prelep pogled

 

Z mladino je znal vedno ravnati, bil jim je prijatelj in varuška

 

 

A njegova leta so se mu že poznala, časi, ko je bil glavni na vasi, so minili in domov ni več prihajal ponosno, ampak poklapano, z velikimi pretepaškimi ranami po telesu. Potem je počakal nekaj dni, da sem ga oskrbela in pozdravila, pa spet hajdi naokoli. Ampak mladci se mu niso več pustili nadlegovati, spoznali so, da so močnejši od njega, pa je revež dobival samo še batine.

A njegovo srce ljubimca in hormoni mu niso dali miru. Čeprav je sedaj redno hodil domov, se je videlo, da so mu moči začele popuščati, da se ga je lotila starost in bolezen. Iz dneva v dan je postajal bolj klavrn, čedalje bolj bolan  in s čedalje večjimi ranami.

Danes se je domov komaj privlekel. Uho je bilo razparano, koža olupljena z njega. Komaj je še dihal, odpovedovati so mu začele ledvice in jetra. Sluh in vid sta mu itak pešala že nekaj časa  in verjetno ga je domov pripeljal samo še njegov nagon.

Resnično mi je bilo težko, ko sem morala sprejeti odločitev, s katero sem tako dolgo odlašala. S sestro sva ga naložili v avto in odpeljali k veterinarju. Srce se mi je trgalo, ko je tiho mijavkal in me klical, da ga pobožam. Spraševala sem se, če je moja odločitev pravilna in dovolj humana. V mislih sem preletela vseh njegovih 15 let. Imel je lepo življenje. Živel je kot pravi mačkon, užival je v vsakem trenutku svojega bitja. Pravzaprav se tudi sedaj ne morem spomniti, da bi se mu kdaj v teh letih godilo slabo.

Njegova družina:Mimi, Tosca, Kekec in Bacio

Čeprav sem vedela, da mu ni več pomoči, sem veterinarko morala še enkrat vprašati, če je še vsaj kakšna , četudi najmanjša možnost, da ga pozdravimo.  Pa je ni bilo več. Praktično mu je odpovedalo vse.

Še zadnjič sem ga stisnila k sebi in ga pobožala po njegovi veliki bučki. Solze so mi tekle, ko je mirno zaspal… Adijo Garfi in tam kamor si odšel, pozdravi mojega Amorja, Primrose in Zojo.  Srečal boš tudi svojega sinka Figara.

Njegov prvi sin Figaro, ki pa je tragično končal pod kolesi avtomobila

Uživajte in počivajte v miru.

 

Napišite komentar

Vaša elektronska pošta ne bo objavljena. Obvezna polja so označena z zvezdico *.