Jaz Ikas III. del

Po glavi so mi rojile same neumnostiPo glavi so mi rojile same neumnostiBil je en tak lep dan, ko se ti srce smeji, ker veš, da si svoboden, da te ni treba biti strah, ko ti možgani govorijo, da moraš početi neumnosti, da moraš razmigati telo in dušo. V izpustu sem pokazal že vse svoje norije in norčije, nasmejal sem že vso štalo in srce mi je od divjanja razbijalo, kot bi hotelo izskočiti. Ravno sem premišljeval, kaj bi še lahko pokazal, ko je na dvorišču ustavil avto. Iz njega je veselo izstopila drobcena ženska, malce bolj počasi še njen mož.

“Aha, ta dva pa še ne vesta kaj znam!” sem pomislil in hitro dvakrat ritnil v zrak. Res so mi šle same neumnosti po glavi. Čeprav so se me vsi do sedaj izogibali, sem očitno s svojimi vragolijami pritegnil njuno pozornost. Še posebej si me je ogledoval možakar, pa sem od veselja, ker sem mu bil očitno všeč, pokazal še nekaj svojih butarij.

Vesna se je zaljubila v WalterjaVesna se je zaljubila v Walterja

Vesni sem bil sicer zanimiv, ampak njej se je v dušo bolj usedel Walter, še sploh se je zaljubila v njegovo prelepo grivo. Tisto njegovo čupo mu sicer tudi jaz zavidam, ampak tako lepih barv, kot jih imam, pa Walter tudi nima. No, kakorkoli že, Vesna se je lotila česanja in lepšanja Walterja, Matej pa je z enim očesom neprestano opazoval mene.

Končno sem bil na vrsti tudi jaz, da me Vesnine nežne in profesionalne roke očedijo in polepšajo. Sem se potrudil in bil priden, bog ne daj, da bi ušpičil kako neumnost. Matej se je naslonil na privez in očitno je štel moje pike. “Ti kar štej moje pike, ne moreš jih prešteti!” sem si mislil in užival v Vesninih veščinah. Uf, tole bi pa bilo nekaj za mene. Takole nežno krtačenje, česanje, božanje, le komu to ne bi bilo všeč?!

Tako nežne roke nisem občutil nikoli v življenjuTako nežne roke nisem občutil nikoli v življenju

Ves polepšan in odišavljen sem nato odkorakal v boks in bil všeč celo sam sebi.

Zunaj so se nekaj pogovarjali, me ni prav dosti zanimalo, slišal pa sem Mateja, ki je rekel:”Jaz samo ne morem pozabiti teh njegovih pik!” Zunaj se je razlegel vesel smeh. To noč sem sanjal krasne sanje, kako se podim po travniku in se stiskam k človeku, ki me ima rad in je zaljubljen v moje pike….

Kako, kdaj in kaj so se dogovorili, ne vem. Kmalu po tem obisku so me spet nabasali na prikolico, pravzaprav sem z nekim zaupanjem v ljudi okoli sebe, vanjo odkorakal kar sam. Pot ni bila dolga in ko so se odprla vrata prikolice, me je streslo. Le kam so me pripeljali?

Bilo me je nemarno strah, kaj me čaka. Kar naenkrat sem si premislil in nisem želel ven. Kaj, če so me spet odpeljali tja, od koder sem se komaj rešil? Z veliko muko so me le spravili ven. Še sonce se mi je smejalo, jaz pa sem mežikal in kar nisem mogel verjeti na kakšnem lepem kraju sem.

V novem domuV novem domu

Odpeljali so me v hlev, ki je bil prekrasen. Ljudje so me božali, mi prigovarjali in me crkljali. V boksu poleg me je pozdravila kobilica Diva. “So to nebesa?” sem se spraševal. Ne, to niso bila nebesa, to je bil moj novi dom.

Tu sem srečen! Imam ljudi, ki me imajo radi, ki jim zaupam, jih razveseljujem in jim tudi kakšno ušpičim. Tu je moj dom, tu sem doma in želim si, da tu ostanem večno. Te ljudi imam rad in oni imajo radi mene. Sem del njihove družine, njihove ljubezni in veselja do življenja.

Svoboden in srečen semSvoboden in srečen sem

Hvala vama Matej in Vesna za ta novi dom! Hvala vama za ljubezen in potrpljenje, ki ga imata  z mano, hvala vama za vse, kar mi dajeta in nudita! Hvala vama, ker sem srečen in svoboden!

 

Napišite komentar

Vaša elektronska pošta ne bo objavljena. Obvezna polja so označena z zvezdico *.