Jaz Ikas II. del

Jaz – Ikas

Končno spet lahko svobodno diham. Povedali so mi, da so dobri ljudje za moje življenje kupovali majčke in s tem zbrali ravno dovolj denarja, da je društvo lahko zame lahko položilo aro in me tako rešilo pred tisto hudo potjo v Italijo.

Sedaj čakam na svojega posvojitelja. Nekako sem se umiril, ampak moji žrebčevski hormoni mi še vedno malce nagajajo. Ja, menda, ko bodo muhe šle spat, takrat bom ostal brez svojega premoženja, pa mi tudi neumnosti ne bodo več hodile po glavi.  Drugače pa sem že kar priden pobec. Zdaj že vem kaj je krtača, kaj je kopanje, nog pa še res ne dam, da bi mi očistili kopita. Ne vem zakaj me je tako strah tega čiščenja, a nekoč se bom moral navaditi tudi na to. Punce so nepopustljive in prav gotovo me bodo enkrat prepričale, da to ni tak bav bav.

Še vedno čakam na nekoga, ki me bo imel radŠe vedno čakam na nekoga, ki me bo imel rad

Drugače pa sem postal prav vesel fant. Sedaj vem, da se mi za življenje ni treba več bati, da je pred mano še veliko lepih let in da bom nekoč tudi jaz našel dom, kjer me bodo imeli radi. Sicer ne vem, zakaj tako dolgo ni nikogar, ki bi me posvojil, včasih se že sam vprašam ali res v meni vsi vidijo samo zrezke, golaž, klobase!?  Danes mi je tudi jasno, zakaj toliko mojih vrstnikov, ki jim rečejo hladnokrvci, konča svoje življenje tako zelo prehitro. Očitno smo rojeni samo zato, da kot specialiteta končamo na vaših krožnikih.

Pa saj sem kljub svoji velikosti in teži tudi jaz lahko prav prijeten prijatelj, ki bi lahko nekomu polepšal življenje. Človek, ki bi imel voljo in potrpljenje, da bi me naučil voziti voz ali me ujahati, bi bil z mano prav zadovoljen.

Jaz, Ikas, imam to srečo, da sem ostal živ. Moje reševanje je bilo menda izredno težko. A uspelo vam je in jaz, Ikas, sem danes glasnik za vse vrstnike moje pasme, sem glas vseh tistih ki so in ki še bodo umrli zato, ker si nekdo želi njihovo meso na svojem krožniku. Sem živi opomnik, da  naše pasme niso samo za prehrano, sem opomnik vsem vam, da vam lahko tudi mi , debeluhi in velikani, ponudimo nekaj lepega v življenju, da smo tudi mi lahko prijatelji, zaupniki, jahalni ali vozni konji, da smo tudi mi lahko samo okras pri hiši ali samo ljubljenčki za dušo in srce.

Smo rojeni res samo zato, da nas boste pojedliSmo rojeni res samo zato, da nas boste pojedli

Jaz, Ikas, vas prosim, NE POBIJAJTE VEČ MOJIH VRSTNIKOV! NE ŽELITE SI VEČ NAŠEGA MESA! POGLEJTE NAS Z DRUGAČNIMI OČMI IN VIDELI BOSTE LEPOTO TUDI V NAS. NAJ NAŠE MAME IN OČETJE NE BODO VEČ TOVARNE ZA PROIZVODNJO ŽREBIČKOV, KI POTEM TAKO ŽALOSTNO KONČAJO V MUKAH IN TRPLJENJU, DA SE LAHKO VI HVALITE, KAKO DOBER ŽREBIČKOV ZREZEK ALI HORSEBURGER STE JEDLI. PUSTITE NAM ŽIVETI! NE DOVOLITE VEČ, DA NA DOLGIH POTEH TAKOLE UMIRAMO..

Upam, da bom našel dom. Da bom našel nekoga, ki bo v meni videl vso lepoto in veličino te pasme. Nekoga, ki me bo imel rad takšnega kot sem. Nekoga, ki mu ne bo nikoli žal, da sem postal del njegovega življenja.

 

Napišite komentar

Vaša elektronska pošta ne bo objavljena. Obvezna polja so označena z zvezdico *.