Statut društva

Na osnovi 8. in 9. člena Zakona o društvih (Ur. l. RS 64/2011–UPB2) so ustanovitelji Društva za zaščito konj in ostalih živali na svojem ustanovnem zboru v Velenju dne 28. 12 2011

sprejeli naslednji

 

S T A T U T

 

  1. I.               SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen

Ime društva je “Društvo za zaščito konj in ostalih živali«, skrajšano »Društvo za zaščito konj«. V mednarodnih stikih se uporablja angleška izvedba imena, in sicer »Society for horse protection«.

Delovanje društva temelji na načelih enakopravnega in prostovoljnega združenja članov, enakih pogojih za včlanjevanje, enakopravnem odločanju oziroma soodločanju članov in na načelih javnosti dela.

2. člen

Sedež društva je v Velenju. O spremembi sedeža društva odloča skupščina društva.O spremembi naslova sedeža društva odloča upravni odbor društva.

Društvo je pravna oseba zasebnega prava.Društvo nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.

Društvo načeloma deluje na območju Republike Slovenije.

3. člen

Društvo se lahko združuje z drugimi sorodnimi organizacijami z sorodnimi in podobnimi nameni in cilji na vertikalni in horizontalni ravni v tujini in domovini, v skladu z zakonom o društvih.

4. člen

Društvo predstavlja v Republiki Sloveniji in v tujini predsednik, v njegovi odsotnosti tajnik društva.

5. člen

Delovanje društva temelji na načelih javnosti in demokratičnosti svojega dela z dajanjem pravočasnih, popolnih in resničnih informacij o vseh aktivnostih s svojega delovnega področja.

Seje organov društva so javne.

  1. II.             NAMEN, CILJI IN DEJAVNOST DRUŠTVA

 

6. člen

Namen društva je reševanje zlorabljenih in zapostavljenih konj in ostalih živali ter osveščanje njihovih lastnikov o možnih rešitvah za predajo le teh v oskrbo društvu. Popularizacija in vzpodbujanje konjeništva ter konjeniških dejavnosti, s tem spoznavanje in razumevanja konjeniške kulture ter sožitja s konji.

Sodelovanje s terapetvskimi in hipoterapetvskimi organizacijami ter pomoč pri terapijah s konji.

7. člen

Cilji društva so:

  • osveščanje javnosti o zapostavljenih in zlorabljenih konjih,
  • reševanje zlorabljenih in zanemarjenih konj,
  • sodelovanje z državnimi institucijami v smislu pomoči zlorabljenim živalim in osveščanjem ljudi
  • zastopanje živali v pravnih postopkih preko varuha pravic živali (kot npr. izdaja raznih dovoljenj za javne prireditve, poskusi na živalih, postopki pred ustavnim sodiščem …)
  • prizadevanje za priznanje pravic živalim,
  • vlaganje raznih predlogov in pobud državnim organom.
  • izvajanje terapij in hipoterapij s pomočjo konj v sodelovanju s strokovnjaki in za to usposobljenimi društvi.
  • organizacija in izvajanje počitniških  taborov za otroke in odrasle z namenom osveščanja in učenja v sodelovanju s strokovnjaki in za to usposobljenimi društvi.
  • spodbujanje prostovoljnega dela in razvijanje medsebojne solidarnosti
  • spoznavanje in ohranjanje konjeniške kulturne dediščine,
  • spodbujanje in spoznavanje naravnega konjarstva,
  • sodelovanje in povezovanje s sorodnimi domačimi in mednarodnimi organizacijami
  • ter društvi,

8. člen

Društvo dosega cilje z opravljanjem naslednjih nepridobitnih dejavnosti:

  • sprejem konj v začasno oskrbo – zavetišče,
  • oddaja konj v posvojitev,
  •  prizadevanje za odpravo sedanjega stanja, ko človek uporablja živali za svoje potrebe,
  • prizadevanje za odpravo živinoreje, lova, poskusov na živalih, škodljivih transportov živali in vseh dejanj, ki škodujejo živalim, okolju in naravi oz. jih uničujejo,
  • prizadevanje za pravno priznanje pravic živali,
  • informiranje javnosti o slabem položaju živali in o tematiki s področja varstva okolja in ohranjanja narave,
  • informiranje javnosti o škodljivosti mesne in mlečne prehrane ter pozitivnih vidikih vegetarijanske, veganske in teranske prehrane,
  • prizadevanje za odpravo kakršnega koli mučenja živali,
  • prizadevanje za pravno varstvo živali, narave in okolja,
  • sodelovanje z drugimi organizacijami, ki delujejo na področju zaščite živali, varstva okolja in ohranjanja narave,
  •  promocijske aktivnosti s področja delovanja društva,
  • organiziranje strokovnih oz. drugih srečanj s področja zaščite živali, varstva okolja in ohranjanja narave.
  • konjarsko delo,
  • oskrba pašnikov,
  • organizacija in izvedba srečanj, piknikov, družabnih ter motivacijskih dogodkov,
  • organizacija in izvedba delavnic, seminarjev, izobraževanj, predavanj, ter druge

sorodne oblike,

  • oblikovanje in urejanje lastne spletne strani,
  • priprava in izdaja tiskanih in elektronskih publikacij s področja delovanja društva,
  • načrtovanje in realizacija samostojnih ter skupinskih projektov v nacionalni ali mednarodni povezavi.

Po SKD :

S94.999 – Dejavnost drugje nerazvrščenih članskih organizacij (dejavnost organizacij, ki niso povezane s političnimi strankami, vendar se ukvarjajo s skupnimi zadevami, z osveščanjem javnosti, političnim vplivanjem, zbiranjem sredstev ipd.: pobude meššanov ali protestna gibanja, dejavnost gibanj za varstvo okolja in ekološka gibanja ,dejavnost organizacij, ki podpirajo drugje neomenjene skupne in izobraževalne namene, ..)

  • A01.430 – Konjereja (vzreja in reja konj, oslov, mul in mezgov)
  • A01.450 Reja drobnice (reja in vzreja ovac in koz, prireja strižene volne,  prireja ovčjega in kozjega mleka)
  • A01.470 – Reja perutnine (kokoši, race, gosi purani, pegatke)
  • A01.490 – Reja drugih živali  ( vzreja in reja drugih domačih ali divjih živali, nojev, golobov, drugih ptic (razen perutnine), zajcev, kuncev, drugih kožuharjev, jelenjadi in srnjadi v oborah, pridobivanje surovih nestrojenih kož,čebelarstvo (pridelava medu in čebeljega voska, gojenje glist, polžev, žuželk, gojenje plazilcev, gojenje hišnih živali (razen rib), plazilcev, gojenje sviloprejk, pridobivanje zapredkov sviloprejke, psov in mačk, okrasnih ptic, kot so kanarčki papagaji, pavi, hrčkov, činčil in podobnega, vzreja in gojenje drugih živali)
  • S94.991 – Dejavnost invalidskih organizacij (izvajanje različnih aktivnosti in posebnih socialnih programov po načelih neodvisnega življenja invalidov, kot so npr: usposabljanje za aktivno življenje in delo, dopolnilno izobraževanje in ohranjevanje zdravja, prilagojeni prevozi, informativna, založniška in kulturna dejavnost, razna samopomoč in prostovoljno delo z invalidi, preprečevanje in blaženje socialnih in psihičnih posledic invalidnosti, zagovorništvo, rekreacija in šport, sodelovanje s terapevtskimi in hipoterapetvskimi skupinami in društvi v smislu pomoči pri rehabilitaciji)
  • R93.120 – Dejavnost športnih klubov (dejavnost športnih klubov, ki omogočajo svojim članom, tako amaterjem kot poklicnim športnikom, da se ukvarjajo s športom: jahanje)

 

  • P85.510 – Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije (izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije, ki je formalno organizirano, bodisi za skupine ali posameznike, in poteka v različnih oblikah (šola, tečaj, tabor z nastanitvijo) in v različnih okoljih (na terenu, pri  tečajniku idr.), jahalne šole)

 

  • R93.299 – Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas
  • ·(obratovanje prostorov za piknike)

 

 

  • J58.190 – Drugo založništvo (izdajanje, tudi na internetu: katalogov, fotografij, gravur, razglednic, voščilnic, plakatov, posterjev, reprodukcij umetniških del, reklamnega materiala, drugega tiskanega gradiva, spletno objavljanje statističnih in drugih podatkov)
  • ·

9. člen

Društvo opravlja naslednje pridobitne dejavnosti:

  • A01.620 – Storitve za živinorejo razen veterinarskih (storitve v živinoreji za plačilo ali po pogodbi:, dejavnosti za promocijo naravne prireje in razmnoževanja živali, umetno osemenjevanje in storitve pripusta plemenjakov, testiranje črede, pastirstvo in oskrba živine, oddajanje paše,kapuniranje, čiščenje kurnikov, pospeševanje in kontrola prireje živali, striženje ovac, uhlevljenje in oskrba živine za tuj račun)
  • N82.300 – Organiziranje razstav, sejmov, srečanj (organiziranje, promocija in/ali vodenje prireditev, kot so gospodarski ali poslovni sejmi, razstave, znanstvena in gospodarska srečanja, kongresi, konference ipd., tudi z zagotavljanjem osebja za izvedbo in opremljanjem prostorov za razstave in  prireditve
  • O84.120  – Urejanje zdravstva, izobraževanja, kulturnih in drugih socialnih storitev, razen obvezne socialne varnosti (vodenje programov za izboljšanje osebne blaginje: zdravja, izobrazbe, kulture, športa, rekreacije, okolja, nastanitve, socialnih storitev, upravljanje razvojno raziskovalne politike in pripadajočih skladov za ta področja, sponzoriranje kulturnih in športnih dejavnosti)
  • R93.190 –  Druge športne dejavnosti (dejavnosti konjušnic za tekmovalne konje, bivališč za druge tekmovalne živali, dresiranje cirkuških živali, tekmovalnih konj, organizacija in izvajanje začetnih in nadaljevalnih tečajev jahanja idr.)
  • S96.090 – Druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene (dejavnost animatorjev družabnega življenja, čuvanje, oskrba in nega hišnih živali (pasji penzioni ipd.), dresiranje hišnih živali)
  • G47.789 Druga trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah ( s spominki, izdelki domače obrti, z drugimi neprehrambnimi izdelki)
  • G47.762 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z vrtnarsko opremo in hišnimi živalmi (s hišnimi živalmi ter hrano in opremo zanje, z živimi živalmi za vzrejo)

Društvo opravlja pridobitne dejavnosti skladno z določili zakona o društvih ter le v obsegu potrebnem za uresničevanje svojega namena in ciljev, oziroma za potrebe uresničevanja nepridobitne dejavnosti, določene v tem aktu.

 

III. ČLANSTVO

10. člen

Član društva lahko postane vsaka oseba, vključno s tujci, ki se s pristopno izjavo zaveže, da bo spoštovala vsa pravila društva in ostale akte. Vsak posvojitelj konja društva je hkrati s posvojitvijo tudi avtomatsko član društva.

11. člen

Društvo ima podporne in aktivne člane.

Podporni člani so člani društva, ki plačujejo podporno članarino vsaj v vrednosti, ki jo določi skupščina, ne opravljajo pa prostovoljnega dela.

Aktivni člani društva so člani, ki plačujejo članarino ter aktivno in s prostovoljnim delom sodelujejo pri izvajanju dejavnosti društva.

12. člen

Kandidat postane član društva, ko izpolni naslednje pogoje:

  • podpiše pristopno izjavo.
  • sprejme statut in ostale akte društva ter
  • posvoji konja društva
  • vplača članarino.

13. člen

Članstvo v društvu je osebno. Pravno osebo v društvu zastopa pooblaščena oseba.

14. člen

Če se v društvo včlani mladoletna oseba do dopolnjenega sedmega leta starosti podpiše pristopno izjavo njen zakoniti zastopnik. Za osebo od sedmega leta do dopolnjenega petnajstega leta starosti mora zakoniti zastopnik pred njenim vstopom v društvo podati pisno soglasje. Mladoletne osebe imajo iste pravice in dolžnosti kot ostali člani, ne morejo pa voliti in biti izvoljeni v organe društva.

15. člen

Pravice aktivnih članov so:

  • da volijo in so voljeni v vse organe društva,
  • da sodelujejo pri delu organov društva,
  • da sodelujejo pri izvajanju dejavnosti društva,
  • vpogled v finančno in materialno poslovanje društva,
  • dostop do informacij, ki prispejo na društvo.

16. člen

Pravice podpornih članov so:

  • da ne morejo voliti in biti voljeni v organe društvo,
  • lahko sodelujejo ali razpravljajo na sejah zbora članov,
  • dostop do informacij, ki prispejo na društvo.

17. člen

Pravice in dolžnosti članov društva so častne. Člani društva za svoje delo in aktivnosti ne prejemajo plačil.

18. člen

Dolžnosti podpornih članov so:

  • da tvorno prispevajo k delovanju društva,
  • da spoštujejo statut ter ostale akte, sklepe in odločitve organov društva,
  • da opozarjajo na morebitne nepravilnosti v delu društva,
  • da poravnavajo svoje finančne obveznosti do društva,
  • da skrbijo za ugled društva.

19. člen

Dolžnosti aktivnih članov so:

  • da tvorno prispevajo k delovanju društva,
  • da spoštujejo statut ter ostale akte, sklepe in odločitve organov društva,
  • da z osebnim delom pripomorejo k uresničitvi delovnega programa društva,
  • da opozarjajo na morebitne nepravilnosti v delu društva,
  • da prenaša svoje znanje in izkušnje na manj izkušene ter mlajše aktivne člane,
  • da delujejo kot dober gospodar z vsem lastništvom društva,
  • da poravnavajo svoje finančne obveznosti do društva,
  • da skrbijo za ugled društva.

20. člen

Članstvo preneha:

  • z izstopom na podlagi pisne izjave članstva društva,
  • z izključitvijo na podlagi sklepa občnega zbora,
  • z neplačevanjem članarine,če kljub opominu ne plača članarine v tekočem letu.
  • z neizpoljnjevanjem dolžnosti članstva,
  • s smrtjo.

O pridobitvi članstva ali izgubi le tega odloča upravni odbor skladno z določbami tega statuta.

 

IV. ORGANI DRUŠTVA

21. člen

Organi društva so:

  • skupščina,
  • upravni odbor,
  • nadzorni odbor.

Funkcije v društvu so ne razdružljive.

Mandatna doba vseh voljenih organov je 2 leti. Število mandatov ni omejeno.

Če je aktivnih članov društva manj kot petnajst, opravljajo vsi člani naloge kolektivnih organov društva.

22. člen

Funkcionarji društva so:

  • predsednik društva
  • tajnik društva
  • blagajnik društva

Predsednik društva je istočasno predsednik upravnega odbora društva. Tajnik društva je istočasno namestnik predsednika odbora društva.

Skupščina voli in razrešuje predsednika društva, tajnika in blagajnika društva.

Skupščina

23. člen

Skupščina je najvišji organ društva in jo tvorijo vsi člani. Skupščina voli in razrešuje upravni odbor in nadzorni odbor skladno s pravilnikom o volitvah. Pravilnik o volitvah se sprejme na prvi redni seji skupščine, najkasneje 30 dni po registraciji društva.

Skupščina na predlog upravnega odbora imenuje odbore, sekcije in komisije, ki so poleg osnovnih odborov potrebni za delovanje oziroma izvajanje nalog društva.

24. člen

Skupščina je lahko redna ali izredna.

Upravni odbor je dolžan enkrat letno sklicati redno zasedanje skupščine. Datum in predlagani dnevni red skupščine morata biti objavljena vsaj en teden pred pričetkom.

Izredno skupščino se skliče po potrebi in sicer na predlog upravnega odbora, nadzornega odbora ali pa na podlagi zbranih podpisov vsaj petine članov. Upravni odbor je dolžan sklicati izredno sejo skupščine najkasneje v roku enega meseca po tem, ko je prejel pisno zahtevo podpisano s strani predlagateljev. Če Izvršilni odbor v navedenem roku ne skliče izredne seje, jo lahko skliče predlagatelj sam. Na izredni skupščini se razpravlja in sklepa le o zadevi, zaradi katere je sklicana.

25. člen

Skupščina je sklepčna, če je prisotnih vsaj polovica vseh aktivnih članov društva.

Skupščina sprejema sklepe z večino navzočih članov.

Kadar se sprejema nova pravila in druge splošne akte ali odloča o prenehanju delovanja društva, so sklepi sprejeti z dvotretinjsko večino glasov prisotnih članov.

Skupščina določi način glasovanja.

26. član

Pristojnosti skupščine so naslednje:

  • sklepa o dnevnem redu,
  • razpravlja o delu in poročilih organov društva,
  • sprejema letno delovno poročilo in finančno poročilo,
  • sprejema delovni načrt in finančni plan,
  • potrjuje ustanavljanje projektnih skupin,
  • sprejema letna delovna poročila projektnih skupin,
  • sklepa o članstvu v ustreznih zvezah društev,
  • potrjuje delegate društva v drugih društvih in združenjih,
  • voli in razrešuje organe društva,
  • določa višino članarine,
  • sprejema, spreminja in dopolnjuje pravne akte društva,
  • odloča o prenehanju društva,
  • podeljuje naziv častnega člana društva,
  • kot drugostopenjski organ odloča o pritožbah zoper sklepe upravnega in nadzornega odbora,
  • odloča o vseh drugih zadevah društva, ki jih ni poverila v odločanje drugim organom.

Upravni odbor društva

27. člen

Upravni odbor sestavlja predsednik društva in dva člana, ki jih izvoli in razrešuje skupščina.

Mandatna doba izvoljenih članov je dve leti.

Upravni odbor je sklepčen, če je prisotna več kot polovica vseh njegovih članov. Upravni  odbor odločitve sprejema z večino vseh članov upravnega odbora.

V primeru odsotnosti predsednika društva, zastopa društvo drug član upravnega odbora, ki ga za to pooblasti predsednik društva.

Pri delu upravnega odbora imajo pravico sodelovati vsi aktivni člani društva, ki pa imajo le pravico posvetovalnega glasu.

Upravni odbor je izvršilni organ društva, ki sklicuje skupščino društva in izvaja na skupščini sprejete naloge in načrte.

Seje upravnega odbora sklicuje predsednik društva in sicer na lastno pobudo, na zahtevo kateregakoli člana upravnega odbora ali na zahtevo nadzornega odbora. Če predsednik društva ne skliče seje, jo lahko skliče predlagatelj sam.

Obvestilo o seji upravnega odbora se pošlje članom upravnega odbora in nadzornega odbora, praviloma najmanj sedem dni pred pričetkom seje ali se jih obvesti telefonsko ali osebno. V nujnih primerih se jih obvesti vsaj en dan pred sejo.

Upravni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini.

28. člen

Naloge upravnega odbora so:

  • predlaga program dela in pripravi finančni načrt za tekoče leto,
  • izvršuje sprejeti letni delovni načrt,
  • sklicuje skupščine,
  • določa stalni naslov društva, vendar samo znotraj sedeža društva,
  • odloča o tekoči porabi materialno-finančnih sredstev v skladu s finančnim načrtom in programom dela, ki ju sprejme skupščina,
  • poda letno delovno in finančno poročilo ter končno poročilo ob izteku mandata,
  • predlaga višino letne članarine,
  • predlaga spremembe in dopolnitve statuta,
  • predlaga delegate društva v drugih društvih in združenjih,
  • sklepa o sprejemu v članstvo, obravnava izstope iz članstva in sprejema predloge za izključitve in o izključitvi sklepa kot prvostopenjski organ.

29. člen

Upravni odbor se sestaja po potrebah in sprejema sklepe na sejah.

Sklep je sprejet, če je ob predvidenem začetku prisotno več kot polovica vseh članov društva in če je zanj glasovala večina članov upravnega odbora.

O sejah se vodi zapisnik.

30. člen

Seje upravnega odbora so javne. Zapisniki sej so shranjeni za vpogled pri tajniku društva.

31. člen

(drugi organi društva)

Za izvajanje posameznih nalog ima lahko društvo občasne komisije in druge organe ali službe, ki jih ustanovi in imenuje skupščina ali upravni odbor. V te organe se lahko povabi tudi zunanje sodelavce, ki s svojim znanjem ali vplivom pripomorejo k boljšemu izvajanju nalog društva.

Kriterije za izbor člana komisije, imenuje in določi upravni odbor društva s posebnimi akti o komisijah.

32. člen

(projektna skupina)

Za izvajanje posameznih nalog se lahko oblikuje projektna skupina, ki jo ustanovi upravni odbor. Upravni odbor določi cilje projekta in način izvedbe projekta.

Oblikovanje projektne skupine lahko predlaga vsak aktivni član, ki mora v predlogu opredeliti cilje projekta in projekt finančno definirati.

V projektno skupino so lahko imenovani vsi člani društva, vključno s člani organov društva.

33. člen

(profesionalni sodelavci)

V primeru potrebe po strokovnem znanju in obsegu dela, ki ga ni možno opraviti na osnovi prostovoljnega dela, lahko društvo zaposli sodelavce ali sklene pogodbo z ustrezno organizacijo.

O tem odloča upravni odbor društva.

Nadzorni odbor društva

34. člen

Interni nadzor nad finančno materialnim poslovanjem društva opravlja nadzorni odbor (v nadaljevanju: “NO”), ki redno spremlja delo društva. NO sestavljajo trije člani, ki jih izvoli skupščina za dobo dveh let. Članstvo v upravnem odboru in NO se izključuje. Člani NO morajo biti stari vsaj enaindvajset let in imeti vsaj srednjo izobrazbo. Člani nadzornega odbora sami med seboj izvolijo predsednika.

Nadzorni odbor je sklepčen, če so na seji prisotni vsi trije člani. Sklepe sprejema z večino.

Nadzorni odbor je odgovoren skupščini.

35. člen

Naloge nadzornega odbora so zlasti:

  • spremljanje in nadziranje uresničevanja določb statuta in drugih aktov društva,
  • spremljanje in nadziranje izvrševanja sklepov, ki jih je sprejela skupščina in drugi organi društva,
  • spremljanje in nadziranje materialno finančnega poslovanja društva,
  • opravljanje drugih zadev, določenih s tem statutom ,
  • poročanje skupščini,
  • prejem odstopnih izjav predsednika ali celotnega izvršilnega odbora in njihovo posredovanje skupščini.

Predsednik, tajnik in blagajnik društva

36. člen

Predsednik upravnega odbora je obenem tudi predsednik društva in pravni zastopnik društva.

Predsednik vodi društvo ter vodi in sklicuje upravni odbor.

Tajnik opravlja podporno in svetovalno funkcijo predsedniku upravnega odbora. V primeru odsotnosti predsednika ga po dogovoru s tajnikom društva nadomešča v funkciji zastopanja in predstavljanja društva.

37. člen

Predsednik društva:

  • skrbi za zakonito poslovanje,
  • vodi delo in seje izvršilnega odbora kot njegov predsednik,
  • pripravi operativni načrt dela za mandatno obdobje,
  • zastopa društvo v premoženjskih, pravnih in drugih poslih,
  • podpisuje finančno materialne listine,
  • je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta.

 

38. člen

Tajnik:

  • nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti,
  • vodi administrativno poslovanje,
  • vodi knjigo članstva in hrani akte društva,
  • opravlja druge naloge po odredbi predsednika društva.

39. člen

Blagajnik:

  • vodi blagajno društva,
  • izvršuje gotovinska izplačila,
  • poravnava finančne obveznosti društva,
  • opravlja druge naloge po odredbi predsednika društva.

 

VI. MATERIALNO FINANČNO POSLOVANJE

 

40. člen

Društvo lahko pridobiva sredstva za svojo dejavnost:

  • s članarinami,
  • z darili in volili,
  • s prispevki donatorjev, sponzorjev, mecenov, prostovoljnimi prispevki fizičnih oseb,
  • z dohodki od prireditev,
  • iz javnih sredstev,
  • iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva.

Če društvopri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za nepridobitne dejavnosti za katere je bilo ustanovljeno in registrirano. Vsaka oblika delitve premoženja med njegove člane je nična.

41. člen

Nadzor nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad materialnim in finančnim poslovanjem društva vrši nadzorni odbor, ki o tem poroča upravnem odboru in skupščini.

42. člen

Društvo vodi knjige in zagotavlja podatke o svojem finančno-materialnem poslovanju v skladu z računovodskimi merili in standardi za društva in drugimi veljavnimi predpisi.

Finančno poslovanje društva se odvija preko transakcijskega računa društva pri pooblaščeni finančni inštituciji. Denarna sredstva društva vodi blagajnik v blagajniški knjigi (knjiga prejemkov in izdatkov). Preostale podatke za letno poročilo pa zagotovi z letnim popisom in ocenitvijo.

Vsak član društva ima pravico vpogleda v finančno in materialno poslovanje društva.

Finančne in materialne listine podpisuje predsednik društva oz. njegov namestnik ali pooblaščenec.

 

VII. PRENEHANJE DRUŠTVA

 

43. člen

Društvo lahko preneha po volji aktivnih članov, če zanj glasuje dvotretinjska večina aktivnih članov;

s spojitvijo z drugimi društvi;

s pripojitvijo k drugemu društvu;

s stečajem

z odločbo pristojnega državnega organa o prepovedi delovanja oziroma po samem zakonu.

 

44. člen

V primeru, da skupščina društva ni sprejela drugačnega sklepa ob prenehanju društva, se po poravnavi vseh obveznosti, prenese premoženje sorodnemu društvo, ki se ukvarja z enako ali podobno aktivnostjo. Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.

VIII. JAVNOST DELA

45. člen

Delovanje društva je javno. Za stike z javnostjo je pooblaščen predsednik društva ali od njega pooblaščena oseba. Širšo javnost društvo obvešča preko javnih sej organov in preko sredstev javnega obveščanja.

Društvo obvešča članstvo s pisnimi in/ali elektronskimi obvestili, okrožnicami, zapisniki sej organov društva.

 

IX. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE

46. člen

Društvo ima naslednje akte:

  • statut društva,
  • druge akte.

47. člen

Vsi funkcionarji in kolektivni organi so dolžni opravljati svoje naloge do izvolitve novih.

48. člen

O zadevah, ki niso urejene s tem statutom, se uporabljajo neposredno določila zakona o društvih in ostali predpisi, ki urejajo delo društev, ali se nanašajo na delo društev.

Ta statut je bil sprejet na ustanovnem zboru društva  dne 28.12.2011 in prične veljati, ko ga potrdi pristojni državni organ in vpiše v register društev.

 

V Velenju, dne  28.12.2011

Jaz Ikas III. del

Po glavi so mi rojile same neumnostiPo glavi so mi rojile same neumnostiBil je en tak lep dan, ko se ti srce smeji, ker veš, da si svoboden, da te ni treba biti strah, ko ti možgani govorijo, da moraš početi neumnosti, da moraš razmigati telo in dušo. V izpustu sem pokazal že vse svoje norije in norčije, nasmejal sem že vso štalo in srce mi je od divjanja razbijalo, kot bi hotelo izskočiti. Ravno sem premišljeval, kaj bi še lahko pokazal, ko je na dvorišču ustavil avto. Iz njega je veselo izstopila drobcena ženska, malce bolj počasi še njen mož.

“Aha, ta dva pa še ne vesta kaj znam!” sem pomislil in hitro dvakrat ritnil v zrak. Res so mi šle same neumnosti po glavi. Čeprav so se me vsi do sedaj izogibali, sem očitno s svojimi vragolijami pritegnil njuno pozornost. Še posebej si me je ogledoval možakar, pa sem od veselja, ker sem mu bil očitno všeč, pokazal še nekaj svojih butarij.

Vesna se je zaljubila v WalterjaVesna se je zaljubila v Walterja

Vesni sem bil sicer zanimiv, ampak njej se je v dušo bolj usedel Walter, še sploh se je zaljubila v njegovo prelepo grivo. Tisto njegovo čupo mu sicer tudi jaz zavidam, ampak tako lepih barv, kot jih imam, pa Walter tudi nima. No, kakorkoli že, Vesna se je lotila česanja in lepšanja Walterja, Matej pa je z enim očesom neprestano opazoval mene.

Končno sem bil na vrsti tudi jaz, da me Vesnine nežne in profesionalne roke očedijo in polepšajo. Sem se potrudil in bil priden, bog ne daj, da bi ušpičil kako neumnost. Matej se je naslonil na privez in očitno je štel moje pike. “Ti kar štej moje pike, ne moreš jih prešteti!” sem si mislil in užival v Vesninih veščinah. Uf, tole bi pa bilo nekaj za mene. Takole nežno krtačenje, česanje, božanje, le komu to ne bi bilo všeč?!

Tako nežne roke nisem občutil nikoli v življenjuTako nežne roke nisem občutil nikoli v življenju

Ves polepšan in odišavljen sem nato odkorakal v boks in bil všeč celo sam sebi.

Zunaj so se nekaj pogovarjali, me ni prav dosti zanimalo, slišal pa sem Mateja, ki je rekel:”Jaz samo ne morem pozabiti teh njegovih pik!” Zunaj se je razlegel vesel smeh. To noč sem sanjal krasne sanje, kako se podim po travniku in se stiskam k človeku, ki me ima rad in je zaljubljen v moje pike….

Kako, kdaj in kaj so se dogovorili, ne vem. Kmalu po tem obisku so me spet nabasali na prikolico, pravzaprav sem z nekim zaupanjem v ljudi okoli sebe, vanjo odkorakal kar sam. Pot ni bila dolga in ko so se odprla vrata prikolice, me je streslo. Le kam so me pripeljali?

Bilo me je nemarno strah, kaj me čaka. Kar naenkrat sem si premislil in nisem želel ven. Kaj, če so me spet odpeljali tja, od koder sem se komaj rešil? Z veliko muko so me le spravili ven. Še sonce se mi je smejalo, jaz pa sem mežikal in kar nisem mogel verjeti na kakšnem lepem kraju sem.

V novem domuV novem domu

Odpeljali so me v hlev, ki je bil prekrasen. Ljudje so me božali, mi prigovarjali in me crkljali. V boksu poleg me je pozdravila kobilica Diva. “So to nebesa?” sem se spraševal. Ne, to niso bila nebesa, to je bil moj novi dom.

Tu sem srečen! Imam ljudi, ki me imajo radi, ki jim zaupam, jih razveseljujem in jim tudi kakšno ušpičim. Tu je moj dom, tu sem doma in želim si, da tu ostanem večno. Te ljudi imam rad in oni imajo radi mene. Sem del njihove družine, njihove ljubezni in veselja do življenja.

Svoboden in srečen semSvoboden in srečen sem

Hvala vama Matej in Vesna za ta novi dom! Hvala vama za ljubezen in potrpljenje, ki ga imata  z mano, hvala vama za vse, kar mi dajeta in nudita! Hvala vama, ker sem srečen in svoboden!

 

Jaz Ikas II. del

Jaz – Ikas

Končno spet lahko svobodno diham. Povedali so mi, da so dobri ljudje za moje življenje kupovali majčke in s tem zbrali ravno dovolj denarja, da je društvo lahko zame lahko položilo aro in me tako rešilo pred tisto hudo potjo v Italijo.

Sedaj čakam na svojega posvojitelja. Nekako sem se umiril, ampak moji žrebčevski hormoni mi še vedno malce nagajajo. Ja, menda, ko bodo muhe šle spat, takrat bom ostal brez svojega premoženja, pa mi tudi neumnosti ne bodo več hodile po glavi.  Drugače pa sem že kar priden pobec. Zdaj že vem kaj je krtača, kaj je kopanje, nog pa še res ne dam, da bi mi očistili kopita. Ne vem zakaj me je tako strah tega čiščenja, a nekoč se bom moral navaditi tudi na to. Punce so nepopustljive in prav gotovo me bodo enkrat prepričale, da to ni tak bav bav.

Še vedno čakam na nekoga, ki me bo imel radŠe vedno čakam na nekoga, ki me bo imel rad

Drugače pa sem postal prav vesel fant. Sedaj vem, da se mi za življenje ni treba več bati, da je pred mano še veliko lepih let in da bom nekoč tudi jaz našel dom, kjer me bodo imeli radi. Sicer ne vem, zakaj tako dolgo ni nikogar, ki bi me posvojil, včasih se že sam vprašam ali res v meni vsi vidijo samo zrezke, golaž, klobase!?  Danes mi je tudi jasno, zakaj toliko mojih vrstnikov, ki jim rečejo hladnokrvci, konča svoje življenje tako zelo prehitro. Očitno smo rojeni samo zato, da kot specialiteta končamo na vaših krožnikih.

Pa saj sem kljub svoji velikosti in teži tudi jaz lahko prav prijeten prijatelj, ki bi lahko nekomu polepšal življenje. Človek, ki bi imel voljo in potrpljenje, da bi me naučil voziti voz ali me ujahati, bi bil z mano prav zadovoljen.

Jaz, Ikas, imam to srečo, da sem ostal živ. Moje reševanje je bilo menda izredno težko. A uspelo vam je in jaz, Ikas, sem danes glasnik za vse vrstnike moje pasme, sem glas vseh tistih ki so in ki še bodo umrli zato, ker si nekdo želi njihovo meso na svojem krožniku. Sem živi opomnik, da  naše pasme niso samo za prehrano, sem opomnik vsem vam, da vam lahko tudi mi , debeluhi in velikani, ponudimo nekaj lepega v življenju, da smo tudi mi lahko prijatelji, zaupniki, jahalni ali vozni konji, da smo tudi mi lahko samo okras pri hiši ali samo ljubljenčki za dušo in srce.

Smo rojeni res samo zato, da nas boste pojedliSmo rojeni res samo zato, da nas boste pojedli

Jaz, Ikas, vas prosim, NE POBIJAJTE VEČ MOJIH VRSTNIKOV! NE ŽELITE SI VEČ NAŠEGA MESA! POGLEJTE NAS Z DRUGAČNIMI OČMI IN VIDELI BOSTE LEPOTO TUDI V NAS. NAJ NAŠE MAME IN OČETJE NE BODO VEČ TOVARNE ZA PROIZVODNJO ŽREBIČKOV, KI POTEM TAKO ŽALOSTNO KONČAJO V MUKAH IN TRPLJENJU, DA SE LAHKO VI HVALITE, KAKO DOBER ŽREBIČKOV ZREZEK ALI HORSEBURGER STE JEDLI. PUSTITE NAM ŽIVETI! NE DOVOLITE VEČ, DA NA DOLGIH POTEH TAKOLE UMIRAMO..

Upam, da bom našel dom. Da bom našel nekoga, ki bo v meni videl vso lepoto in veličino te pasme. Nekoga, ki me bo imel rad takšnega kot sem. Nekoga, ki mu ne bo nikoli žal, da sem postal del njegovega življenja.

 

Jaz Ikas I. del

Vsi se še spomnite našega Ikasa. Bil je prvi hladnokrvni konj, ki ga je reševalo društvo. Že v času njegovega bivanja v prehodnih boksih društva sem v dveh delih napisala njegovo zgodbo. Ta dva dela sedaj dobivata tudi nadaljevanje. V naslednjih dneh boste lahko prebrali še vse o njem in njegovem sedanjem življenju.

Tam, kjer sem se rodil, se je mojega rojstva razveselila vsa družina. Ne vem zakaj, najbrž zaradi mojih pikic, ki sem jih podedoval po očetu noriku Janezu Vulkanu. Moja mama res ni bila kakšne posebne barve, a bila je prelepa rjava noriška kobila, ki je zame dobro skrbela in pazila name kot na punčico svojega očesa. To leto življenja je zame minevalo v igri in zabavi in prepričan sem bil, da se mi v življenju ne more zgoditi nič hudega.

A kot vedno, se je usoda poigrala tudi z mano.  Nisem razumel, zakaj me hodi gledat toliko ljudi, a ko sem videl njihove obraze, ki me občudujejo, sem pokazal vse svoje vragolije, ki sem jih znal.  Če bi takrat vedel…

Prihajali so in odhajali, jaz pa sem še vedno veselo norel naokoli. In potem je prišel tisti temni dan, ko mi ni bilo nič več jasno. Privezali so me in si me dobro ogledali, preverili, koliko zrezkov in golaža bi lahko dobili iz mene. Le kaj so to zrezki? Kaj je to golaž, pa pečenka? O, jaz neznalček!!!

Nekaj so se pogovarjali, si nato segli v roke, izmenjali nekakšen pobarvan papir in že so me tlačili na prikolico. Branil sem se z vsemi štirimi, a nič ni pomagalo. Zbasali so me noter, tam je bil nek čuden vonj, ki ga še nisem poznal. Klical sem mamo, ona je klicala mene, njeno klicanje je postajalo čedalje bolj oddaljeno in nazadnje se je izgubilo.

Ikas v zbirnem centruJaz v zbirnem centru

Saj ne vem, koliko časa so me vozili, a končno smo se ustavili. Čuden prečuden občutek me je preveval, tistih vonjav nekako nisem mogel razločiti, niti jih nisem poznal. Šele kasneje sem izvedel, da je to vonj po smrti….

Bil sem preveč prestrašen, da bi se upiral, pa sem mirno korakal za možakarjem, ki me je peljal v nekakšen hlev in me privezal med druge konje.  Malo sem vriskal, je pa res, da mi je bilo čudno, ker mi nihče ni vrnil pozdrava. Njihove glave so bile sklonjene, bili so nekako otopeli, brez volje.

Po nekaj dneh sem spoznal, da je to moja poslednja postojanka v tem življenju.  O, kako sem si želel, da bi spet lahko tekal po zelenih pašnikih, se igral in izvajal norčije! A tu, kjer sem pristal, je bila usoda nekako zapečatena.

Ko sem se že vdal v usodo, se je od nekod prikazal moj angel in mi naklonil milost. Prišel je v obliki svetlolase ženske, ki se je v trenutku ustavila , pogledala svojo prijateljico in rekla: “Glej tega! A ni lep!”  Takoj sem se zavedel, da je to moja zadnja priložnost, da se rešim. Neprestano sem jo spremljal, jo butal vsakokrat, ko je šla mimo in prosil za življenje.  Iz njunega pogovora sem slišal, da sem še žrebiček, da ljudje tako mladih kot sem jaz, ne posvojijo radi, ker imajo z njimi preveč dela. A moj angel je prosil zame in me izprosil. Dogovorili so se in mi izprosili življenje še za 30 dni. V tem času mi morajo najti posvojitelja, drugače se moram vrniti in oditi na pot v neko Italijo.  In tista pot je menda strašansko huda, polna trpljenja in bolečine. In tam, v tisti Italiji naj bi umrl. Postal naj bi zrezek, golaž, pečenka. No, danes že vem, kaj to pomeni.

Ikas v prehodnem domu društvaJaz v prehodnem domu društva

Počasi a vztrajno se bliža rok 30-tih dni. Čeprav se moj angel trudi, mi doma še ni našel. Mi ga bo sploh lahko?

Vsak dan se učim vsega, kar še ne znam. Pokazali so mi, da voda ni bav bav, da je kopanje užitek, da krtača doseže tudi najbolj skrite kotičke in me očisti, le noge se nekako ne morem odločiti, da bi jih dal. Punce so sicer vztrajne, z mano imajo potrpljenje, le jaz se nekako ne morem odločiti. No, saj se bom, saj se bom.

Bila je moja soseda, ki je morala na pot v ItalijoBila je moja soseda v zbirnem centru, ki je morala na pot v Italijo

V tistem groznem hlevu so na moji desni stale tri prelepe žrebičke moje pasme, stare toliko kot jaz, na desni veliki sivi žrebec.  Naslednji dan jih ni bilo več!  Tiho in brez upiranja , vdane v usodo, so ponižno stopale na tovornjak, ki je bil poln takšnih otrok kot sem jaz. Niso rezgetali, niso topotali. Njihove glave so bile povešene, poslavljali so se nemo in tiho….Odšli so na svojo zadnjo, dolgo pot v Italijo…. Na tem tovornjaku bi moral biti tudi jaz! Bom moral na naslednjega?

 

 

 

Njihova zadnja pot je dolga in polna trpljenjaNjihova zadnja pot je dolga in polna trpljenja